O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

PROJEKT LIFE MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah

V Krajinskem parku Sečoveljske soline od oktobra 2010 izvajamo projekt LIFE MANSALT – Človek in narava v Sečoveljskih solinah. Glavni cilj projekta je ohraniti biotsko raznovrstnost na solinah.
"Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije"

Beri več

KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE (KPSS) – stoletno sobivanje narave in človeka se nadaljuje

Sečoveljske soline ležijo na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško. Obsegajo približno 7 kvadratnih kilometrov. Njihova glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj desetkilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje. Danes pridobivajo sol v delu solin, imenovanem Lera. Na Fontaniggeah so veliki bazeni, ki se postopoma zaraščajo z značilno slanoljubno vegetacijo - halofiti. Prepredeni so s sistemom starodavnih nasipov, od katerih so ohranjeni predvsem večji. Ob velikih kanalih so raztresene nekdanje solinarske hiše, ki s svojim značilnim videzom sooblikujejo edinstveno podobo solinske krajine.

Sečoveljske soline imajo bogato zgodovino in so eden najlepših slovenskih naravnih in kulturnih spomenikov. Republika Slovenija je območje leta 2001 zavarovala in ustanovila krajinski park. Soline so uvrščene so na seznam Ramsarskih lokalitet kot edino mokrišče mednarodnega pomena v Sloveniji in so del omrežja Natura 2000. Soline so nenadomestljiv ekosistem za ogrožene živalske vrste in različne vrste rastlin, mnoge bivajo oziroma se nahajajo zgolj v tem dragocenem predelu Slovenije.

Čeprav so Sečoveljske soline v javnosti najbolj poznane po pridelavi edine slovenske in tradicionalno pridelane morske soli, so tudi življenjski prostor redkih, ogroženih in na slano okolje navezanih rastlinskih in živalskih vrst. Živa bitja v Sečoveljskih solinah so se skozi stoletja privadila na življenjske razmere, ki so v veliki meri odvisne od človekovega uravnavanja vodnega režima. Največjo grožnjo živalskim in rastlinskim vrstam v Krajinskem parku Sečoveljske soline predstavlja nekontrolirano poplavljanje morja. V večstoletni zgodovini solin je človek stalno skrbel in vzdrževal nasipe, ki so preprečevali nenadzorovano poplavljanje z morsko ali zaledno vodo. Tako je bilo vse do časa pred nekaj desetletji. Takrat so na večjem delu solin opustili pridelavo soli, s tem pa tudi vzdrževalna dela na nasipih. Danes pa v solinah potekajo velika obnovitvena dela, s katerimi se popravlja tisto, kar je bilo dolgo časa zapostavljeno: solinski nasipi se obnavljajo s sredstvi projekta LIFE, s tem pa se izboljšujejo tudi razmere za pester rastlinski in živalski svet, habitate, kulturno dediščino in krajino, povečuje pa se tudi varnost širšega območja solin pred visokimi plimovanji.


PROJEKT LIFE + »MANSALT - ČLOVEK IN NARAVA V SEČOVELJSKIH SOLINAH«


Razpis LIFE + narava in biotska raznovrstnost

Projekt MANSALT Človek in narava v Sečoveljskih solinah je namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju solin in se izvaja v sklopu programa EU LIFE + narava in biotska raznovrstnost. Petletni projekt je bil s strani Evropske unije uspešno potrjen, kar pomeni, da od oktobra 2010 v solinah že izvajajo aktivnosti v sklopu tega projekta.

Petletni projekt »MANSALT - Človek in narava v Sečoveljskih solinah« je bil potrjen v okviru programa LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost. Projekt je vreden 7.056.366 EUR (3.439.983 EUR EU prispevek, 3.106.382 EUR prispevek Ministrstva za kmetijstvo in okolje, 300.000 EUR prispevek podjetja Telekom d.d. in 210.001 EUR prispevek podjetja SOLINE d.o.o.).



Cilji projekta

Glavni cilj projekta Človek in narava v Sečoveljskih solinah je ohraniti biotsko raznovrstnost v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Posebna pozornost je namenjena naslednjim živalskim in rastlinskim vrstam: pticam beločeli deževnik, polojnik, navadna čigra, mala čigra, črnoglavi galeb, močvirska sklednica, riba solinarka, poleg tega pa še izbranim tipom habitatov, kot so rečno ustje, poloj, rastišča slanoljubnih rastlin, mediteranski slani travnik… Ker je živi svet v solinah v veliki meri odvisen od vodnih razmer, bo večina finančnih sredstev projekta namenjena sanaciji več desetletij slabo vzdrževanih nasipov. 


Podrobnejši cilji projekta so:

- vzpostavitev nadzora nad vodnim režimom in obnovitev v preteklosti degradiranih območij,
- dvigniti zavest o pomenu tradicionalnega solinarstva, ki ohranja naravo in omogoča trajnostni razvoj lokalne skupnosti ter
- predstaviti model dobre prakse uporabe tradicionalnih metod pri obnovi solinskih ekosistemov.

Aktivnosti za dosego ciljev so:

- aktivnosti za obnovo čelnih in visokovodnih nasipov in druge infrastrukture ter ekološko obnovo degradiranih habitatov
- komunikacijske aktivnosti za osveščanje javnosti

Za izvedbo obnovitvenih del na nasipih je bilo v podjetju Soline, ki upravlja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline, v okviru projekta MANSALT na novo zaposlenih 21 mladih iz lokalne skupnosti. Skupno bo s sredstvi projekta LIFE+ v Sečoveljskih solinah obnovljeno okoli 2.986 m nasipov ob kanalih in 670 m čelnih nasipov, poleg tega pa bo izvedena ekološka obnova 8 ha velikega sladkovodnega mokrišča, bivališča ogrožene želve sklednice in izkopanih 8 km robnih kanalov, ki omogočajo boljšo izmenjavo vode in s tem več kisika v vodi.
Doslej je bilo s sredstvi LIFE projekta že obnovljenih okoli 500 m zidu ob Drnici, vgrajen je bil skalomet v dolžini 250 m čelnega nasipa na Leri in okoli obnovljeno 300 m čelnih zidov med morjem in solinami. Te dni pričenjamo z obnovo leve brežine kanala Sv. Jerneja, kjer bodo dela potekala skoraj izključno s pomočjo plovnih bagrov in bodo zato potrebne določene omejitve plovbe v tem kanalu. Pripravljalna dela so bila opravljena tudi že na kanalih Kurto in Piketo.

Nadaljevanje obnovitvenih del na nasipih v solinah
je predvideno v okviru Sanacijskega programa za odpravo posledic visokega plimovanja decembra 2008, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije. V sklopu tega programa, ki za Sečoveljske soline obsega 14,6 mio EUR, je država v letu 2009 namenila 1.328.000 EUR, v letu 2010 600.000 EUR, v letu 2012 pa 391.588 EUR, skupno torej (z DDV) 2.319.588 EUR.

Ker je zavedanje o pomenu ohranjene narave v solinah zelo nizko in pogosto tudi napačno interpretirano, v okviru projekta potekajo informativno-izobraževalne delavnice za različne javnosti. V sklopu projekta bosta posneta dva kratka filma, vzpostavljena pa je spletna predstavitev, kjer uporabniki spremljajo prenos slike, pravi »resničnostni šov« neposredno z gnezditvene kolonije čiger.

Te dni predstavljamo tudi novo pridobitev – v okviru projekta je bil izdelano in dobavljeno plovilo – plovni bager. Izdelal ga je podjetnik Marijan Pörsh, s.p., ki je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik. 



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios