O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

Vetrič, veter, burja...

Brez vetra ni soli. In veter je na območju Sečoveljskih solin pomemben dejavnik. Starejši solinarji vedo povedati, da so za pridelavo soli vetrovno ugodnješe Fontanigge. S postavitvijo dveh vremenskih postaj na Leri in Fontaniggeah, smo pričeli tudi s tovrstnimi meritvami, ki potekajo v okviru projekta ClimaParks. Pred kratkim smo o svojevrstnih posebostih letošnje zime že poročali, 7.februarja 2012 pa smo ob 17.45 na območju KPSS zabeležili rekorden sunek burje. Namerjeno je bilo 120,7 km/h na Leri in 99,8 km/h na Fontaniggeah.

V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Eden najbolj značilnih in neprijetnih vremenskih pojavov je vsekakor burja, ki se pojavlja na Krasu, v Vipavski dolini in Primorju. Burja je torej suh, hladen sunkovit severovzhodni veter, zlasti močna je v zimski polovici leta. Nastane, kadar se zaradi razlike med pritiskom zraka nad celino in morjem hladnejši in gostejši zrak preliva prek grebenov Trnovskega gozda, Nanosa, Hrušice, Javornikov in Snežnika na primorsko stran. Kljub temu da se zrak pri spuščanju nekoliko ogreje, je prodor hladnega zraka tako hiter in močan, da povzroči burja občuten padec temperatur. Burja je torej slapovita in sunkovita in dosega izjemne hitrosti kot posledica padanja hladnega zraka in ne razlik v zračnem pritisku. Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (prevsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (predvsem pozimi). Najvišja izmerjena hitrost sunka burje je 170,6 km/h, novejše meritve jakosti burje ob cestah kažejo, da lahko posamezni sunki presežejo hitrost 200 km/h.
Značilen predznak burje je oblačna »kapa« na gorskih vrhovih, zlasti nad Nanosom, Učko, Velebitom, Kamešnico, Biokovim, Orjenom. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Piha pogosteje popoldan, največjo moč navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem, takrat včasih celo preneha pihati. Burja preide v jugovzhodni (SE) veter z oblačnim vremenom in padavinami, če tlak zraka naglo zraste in tako prepreči napredovanje ciklonalne depresije (C), ki v teh primerih leži nad Ligurskim morjem ali severnim Jadranom.
Odvisno od tega, ali je glavni vzrok nastanka burje širitev območja visokega zračnega tlaka (A) nad Srednjo Evropo proti jugu ali ciklon (C) v Sredozemlju ali Jadranu, razlikujemo anticiklonalno in ciklonalno burjo. Anticiklonalna burja piha ob suhem in jasnem vremenu, zračni trak je visok, vreme je umerjeno mrzlo. Burja v tem primeru predstavlja odtekanje hladnega zraka iz območja visokega tlaka v severnem delu Srednje Evrope. Lahko ima nevihtni značaj. Ta krajevni pojav pojasnjujemo s tem, da visoke, strme, skoraj neprekinjene gorske verige na vzhodni obali Jadrana jasno ločijo dvoje klimatsko zelo različnih področij, zaradi česar izenačevanje zračnega tlaka ponekod spremlja nevihtni veter. Ta vrsta burje piha v vseh letnih obdobjih, ko se s severa celine območje visokega zračnega tlaka širi proti jugovzhodu, vendar temperatura zraka ni tako nizka kakor pozimi.
Ciklonalna burja – tudi mračna ali škura burja (iz italijanščine, bora scura) – je bolj stalen veter, ki piha iz severovzhoda (NE) do vzhoda (E), spremlja ga mračno in deževno vreme, pozimi lahko tudi snežno neurje s hudim mrazom. To vrsto burje povzročajo cikloni, ki se bližajo vzhodni jadranski obali in z veliko močjo sesajo zrak od obale proti morju.
Prehod ene vrste burje v drugo je zelo pogost. Anticiklonalna burja piha vzdolž cele jadranske obale, ciklonalna pa naenkrat samo v enem predelu Jadrana. Burja slabi z oddaljevanjem od vzhodne jadranske obale proti sredini Jadranskega morja.
Burin je nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje. Zaradi vzroka njegovega nastanka piha samo v bližini obale, potem pa z oddaljevanjem od obale pa oslabi in izgine. Piha od sončnega zahoda do sončnega vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE).
Levante je v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E). Značilen je predvsem za zimski čas. Nastane v brezveterju in preide v burjo ali jugo.
Jugo (široko) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vz.). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo močno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne. Predznaki juga so tišina in spremenljivi šibki vetrovi, meglica in mračen jugovzhoden del obzorja. Vidljivost se zmanšuje, tlak počasi pada, krepijo se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja raste. Tudi jugo ima anticiklonalno in ciklonalno obliko, pri čemer je slednja precej pogostejša. Anticiklonalni jugo piha zlasti spomladi in jeseni, nebo je jasno, po nekajdnevnem pihanju v severnem Jadranu poraste oblačnost, padavin je zelo malo ali jih sploh ni. Ozračje je zelo mračno. Ciklonalni jugo varira od umirjenega do nevihtno močnega vetra, ki piha včasih tudi sunkovito, spremljajo ga gosta in nizka oblačnost, razburkano morje in plohe. Nastane, ko leži nad vzhodnim Sredozemljem območje visokega zračnega pritiska, nad Evropo pa območje nizkega zračnega pritiska. Piha vzdolž celotne Jadranske obale. Kakšen južnik se bo razvil na Jadranu, je odvisno od poti premikanja, napredovanja, moči in oblike ciklona. Jugovzhodnik široko je pogostejši od povsem južnega vetra, imenovanega oštro, ki je prehoden in kratkotrajen veter in piha iz južne (S) smeri. Pogosto ti dve smeri vetra imenujemo kar jugo, ki prinaša poslabšanje z obilnimi padavinami. 
Ob lepem vremenu, v toplejši polovici leta, med 11. in 16. uro, pogosto pihata maestral (severozahodnik), ki je posebej ugoden za jadralce in lebič (jugozahodnik). Maestral je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje. V Slovenskem primorju piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 Bf in preneha pihati pred sončnim zahodom.
Lebič je v Jadranu nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termične nevihte. V drugih letnih časih ima lebič izrazite ciklonalne (frontalne) karakteristike. Pihati začne, ko se pojavi južno ali jugozahodno od Jadrana anticiklon, obenem pa se s severa približuje močan ciklon. Takrat začne na Jadranu pihati južni ali jugozahodni veter. Zaradi gibanja ciklona vzdolž Jadrana veter čez nekaj časa naglo obrne smer na SW in doseže nevihtno moč. Temu vetru pravimo lebič. Največjo moč vetra spremlja najnižji zračni tlak. Takoj po prehodu ciklona se začne moč vetra naglo zmanjševati. Lebič ustvarja velike valove in na jadranski obali ogroža tista pristanišča, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi.
Ponente je v Jadranu nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri. Tramontana je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa. Piha v vseh letnih obdobjih. Lahko je močan in nevaren veter. Običajno preide v burjo.

veter min max
Maksimalne, minimalne in povprečne vrednosti vetra glede na smer.

tipicni dan veter
Tipični dan z vetrom v Sečoveljskih solinah.

veter vrednosti smeri
Razporeditev smeri vetra po urah.



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios