O parku

Spoznavati, dojemati Sečoveljske soline

Obiskovanje

Doživljati Sečoveljske soline

Zgodovina

Preteklost Sečoveljskih solin

Upravljanje

Razumeti odgovornost do KPSS

Galerija

Videti Sečoveljske soline

Kontakt

Kontaktni podatki KPSS

Izšel je zbornik projekta Climaparks

Pred vami je zbornik strokovnih in znanstvenih besedil, nastalih v okviru raziskovalnih dejavnosti projekta Climaparks - Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij. V projektu je dobra tri leta in pol sodelovalo devet zavarovanih območij iz Slovenije in Italije. Kot nemara nakazuje že naslov, projekt Climaparks ni bil le raziskovalni projekt, temveč je zajemal tudi številne druge dejavnosti.

Na splošno so bile raznovrstne aktivnosti projekta združene v tri glavne vsebinske sklope. V prvem sklopu smo se partnerji posvečali aktivnostim monitoringa in raziskovanja biodiverzitete, katerih povzetki rezultatov zajemajo večji del pričujočega zbornika. V tem sklopu smo nabavili tudi opremo, ki bo omogočala dolgoročno izvajanje monitoringa in raziskovanja, kar je za spremljanje vpliva podnebnih sprememb nujno. V drugem sklopu smo v parkih izvedli tako imenovane »pilotne projekte«, s katerimi smo investirali v infrastrukturo in opremo, namenjeno energetsko učinkovitemu upravljanju zavarovanih območij. Sem spadajo investicije v prenove ali izgradnje informacijskih središč in uprav skladno s sodobnimi standardi energetske učinkovitosti: gradnja iz naravnih materialov, prehod na obnovljive vire energije, racionalizacija porabe energije in zmanjševanje izgub ter izdelava načrtov energetske učinkovitosti. Nekateri partnerji so investirali tudi v spodbujanje okolju prijaznih oblik obiskovanja parkov (kolesa, vozila na električni pogon). V tretjem sklopu smo se partnerji ukvarjali z različnimi dejavnostmi, povezanimi z izobraževanjem in obiskovanjem v zaščitenih območjih. V parkih smo uvajali nove izobraževalne vsebine, in sicer z izvedbo razstav, izobraževalnih programov, delavnic, informacijskih točk in učnih poti, namenjenih ozaveščanju o podnebnih spremembah, pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnem odnosu do okolja. Tudi v tem sklopu smo izvedli nekaj novih raziskav o obiskovanju zaščitenih območij, z namenom, da bi z dolgoročnim sledenjem trendom parki bili pripravljeni na ustrezne upravljavske odzive.
Projekt Climaparks je skratka zajemal precej raznovrstne aktivnosti, a v vsakem od naštetih sklopov je bilo nekaj truda namenjenega tudi raziskovanju. In tako raznovrsten kot je bil naš projekt, takšen je tudi pričujoči zbornik - pisana kolekcija raziskovalnih in strokovnih besedil. Večino besedil predstavljajo metodološki in raziskovalni članki, nastali na podlagi monitoringa izbranih indikatorskih vrst. Vsak park je izbral vrste ali habitate, ki bodo dolgoročno predvidoma dober pokazatelj vpliva podnebnih sprememb, oziroma tiste, ki so za samo zaščiteno območje posebnega pomena. Z izjemo nekaterih parkov, ki že razpolagajo z relevantnimi podatki za dovolj dolgo obdobje, da z ustrezno gotovostjo lahko ugotavljajo vplive podnebnih sprememb, gre v večini primerov za začetne študije, postavljene v »leto nič«, na začetek dolgoročnega usmerjenega opazovanja in raziskovanja. Večina parkov namreč usmerjenega opazovanja in raziskovanja v povezavi s podnebnimi spremembami do danes še ni zares redno izvajala. Zato je bil v tem delovnem sklopu naš glavni namen, da v parkih izberemo indikativne vrste in habitate ter da z nadgradnjo obstoječih ali z vpeljavo novih metod zastavimo dolgoročno in redno opazovanje in raziskovanje, usmerjeno v ugotavljanje možnih vplivov podnebnih sprememb, pa tudi drugih okoljskih dejavnikov. Pri tem je potrebno poudariti, da zaznavanje in razumevanje sprememb za parke ni pomembno le zaradi »raziskovanja samega«, ampak tudi zaradi ustreznih upravljavskih odzivov v primeru posebej ogroženih in občutljivih vrst.
Iz tega zadnjega razloga smo partnerji izvedli tudi začetne ali poskusne raziskave o trendih obiskovanja zavarovanih območij. Znano je namreč, da je obiskovanje v parkih eden pomembnejših dejavnikov vplivanja na naravno okolje. Ne nazadnje pa je poznavanje trendov obiskovanja pomembno tudi zaradi načrtovanja trajnostnega razvoja zaščitenih območij, tudi s sodelovanjem upravljavcev. Kot zadnje, a nič manj pomembno, v zbornik vključujemo študije, namenjene izboljšanju energetske učinkovitosti. V parkih namreč verjamemo, da s sprejemanjem ukrepov za izboljšano energetsko učinkovitost, s prehajanjem na obnovljive vire energije, tudi sami dajemo dober zgled in s tem spodbujamo k trajnostnemu odnosu do okolja.
V projektu Climaparks smo sodelovali upravljavci zaščitenih območij različnih statusnih oblik, iz različnih naravnih in družbenih okolij. V geografskem smislu smo zajeli alpski in predalpski svet, kraško območje ter obalna območja severnega Jadrana. Glede na takšno raznolikost upamo, da bodo opravljene raziskave ter zasnovane dolgoročne metodologije dobra osnova za nadaljnje primerjave ter morebitno strokovno in raziskovalno sodelovanje. Zbrani članki so v veliki večini povzetki precej daljših in bolj poglobljenih raziskovalnih poročil. Bralce, ki bi jih teme utegnile zanimati, vabimo, da si poročila ogledajo na naši spletni strani (www.climaparks.eu) oziroma navežejo stik z avtorji besedil.
Ob sestavljanju zbornika smo si uredniki želeli, da bi javnost seznanili ne le s predstavljenimi strokovnimi temami, ampak tudi z zaščitenimi območji, ki se nahajajo v tem delu Evrope. Zaradi tega člankov nismo razvrstili po vsebinskih sklopih, temveč po partnerjih, v vrstnem redu kot smo nastopali v okviru projekta. Zbornik je izšel v celoti v treh jezikovnih različicah: slovenski, italijanski in angleški. Skladno z našo zavezo, da ne polagamo dodatnih polen na kurišče tople grede, smo se odločili, da zbornik izdamo v elektronski obliki. Kljub temu smo nekaj eksemplaričnih kopij v angleškem jeziku tudi natisnili. Ker smo pri tem težili h kar najbolj racionalni porabi projektnih sredstev, smo v izvedbo zbornika vložili precej prostovoljnega dela. Bralcem se opravičujemo, če zaradi tega elektronske verzije morda tehnično, jezikovno ali oblikovno niso povsem popolne.
Najbrž se spodobi, da kot vodja projekta zapišem še nekaj kratkih zahval. Sodelavcem vseh projektnih partnerjev, pa tudi drugim sodelujočim, se zahvaljujem za tri leta in pol plodnega in zabavnega sodelovanja. Za nastanek pričujočega zbornika gre, poleg njim, zahvala tudi vsem avtorjem in kolegom urednikom. Za posebej natančno urejanje, oblikovanje in pregledovanje besedil se zahvaljujem Piki Valentič in Borisu Kobeji. Največji del zahvalnega kolača pa naj gre Iztoku Škorniku. Brez Iztoka zbornika ne bi v rokah dobesedno držali.

Matej Vranješ, vodja projekta

ZBORNIK



KPSS © 2006 - 2011, Vse pravice pridržane!   |  Spletni piškotki Izdelava spletnih strani: Editor Studios