Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi.

Dan Zemlje po letu 1970 se praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.

Namen tega dne je opozoriti javnost, da je voda pomemben in nenadomestljiv naravni vir, ki omogoča, ob nesmotrni rabi pa omejuje, življenje in razvoj človeka. Po priporočilu Združenih narodov in Svetovne meteorološke organizacije je letošnja tema dneva voda "Voda in z njo povezane naravne katastrofe". Slovenija ta dan obeležuje enajstič.

Aktivnosti strokovnjakov, državnih institucij in nevladnih organizacij ob letošnjem svetovnem dnevu voda so predvsem usmerjene v ozaveščanje javnosti o možnih naravnih nesrečah, ki jih povzroča voda.

Tanja Skok bo s plesalci in glasbeniki predstavila niz izvirnih koreografij, ki so nastale v Franciji med leti 1700 in 1715 ter nekaj novih interpretacij baročnega plesnega žanra.