Razlog za to je bil ugotovljen že v času gnezdenja v letu 2005, ko smo na gnezdiščih na območju Colombere in Piccie našli številne kadavre odraslih ptic in seveda mladičev. Krivec za to pa sta lisica in kuna. Pobite odrasle ptice v naslednjem letu niso mogle gnezditi, novih gnezdečih parov pa ne gre pričakovati v krajšem časovnem obdobju, kar se vidi tudi iz števila gnezdečih parov v letu 2007.
Iz topografskega prikaza gnezditvene razširjenosti je razvidno, da rumenonogi galeb kolonijsko gnezdi le na območjih Mezzane, Picce in Colombere, posamič pa tudi drugod po solinah, vendar se drži bližine morja ali večjih bazenov z neporaščenimi nasipi. Na območjih izhlapevanja ne gnezdi. Tam so bili zabeleženi le posamezni neuspeli poskusi.



Povsem drugače pa je v času letovanja, ko se v Sečoveljske soline zgrne nekaj tisoč teh ptic, kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa. Prvi prišleki se pojavijo v začetku julija, višek njihove številčnosti pa je konec istega meseca. Do septembra se njihovo število ponovno spusti na nivo redne populacije, ki šteje približno 1000 osebkov.  Če je še pred leti veljalo, da se v tem obdobju pojavijo predvsem mladostni osebki, pa po zadnjih opazovanjih temu ni več tako, saj je v letujoči populaciji veliko tudi drugo-, tretje- in več letnih osebkov, ki se tu golijo. Poleg štetja na območju KPSS smo se v letu 2007 večkrat odpravili tudi v dolino Dragonje, predvsem do tamkajšnjega smetišča, kjer smo poskušali prešteti galebe v času, ko na deponijo pripeljejo sveže odpadke. Opazovanja kažejo, da ne gre zanemariti tudi dejstva, da se količina kuhinjskih in drugih odpadkov bistveno poveča v juliju in avgustu, ko je turistična sezona bližnjih obalnih mest na vrhuncu.
Težave z galebi nastopijo na območju pridelave soli (kristalizaciji), saj je zaradi prenočevanja galebov na tem območju oporečnost soli vprašljiva. Tradicionalen način pridelave soli ne dovoljuje rafinacije (čiščenja) oziroma drugih metod obdelovanja, zaradi katerih bi se spremenile kemične lastnosti soli. Po analizah in ugotovitvah tehnologa programa in kakovosti je sol v določenem obdobju zaradi ptičjih iztrebkov, izbljuvkov, perja ali razpadanja galebjih trupel kontaminirana, oziroma se uvršča v kakovostni razred industrijske soli.  Interes upravljavca – podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o je, da so večinoma zagotovljeni pogoji za pridobivanje jedilne soli na tradicionalen način.
V letu 2007 smo v KPSS pričeli s plašenjem rumenonogih galebov na njihovih prenočiščih. Plašenje smo izvajali od 31. julija 2007 do 19. avgusta 2007. Odganjanje in plašenje so izvedli naravovarstveni nadzorniki KPSS. Namen plašenja je premeščanje galebov iz kristalizacijskega območja Lere s ciljem, zagotavljanja pogojev za pridobivanje neoporečne soli brez ptičjih iztrebkov, izbljuvkov in perja. Prav tako je bil v poskusnem plašenju eden od ciljev ugotoviti najbolj uspešno metodo plašenja in ugotoviti koliko ljudi oziroma časa je potrebno za uspešno plašenje galebov  in da se z metodami plašenja in odganjanja ne vznemirja ljudi živečih v neposredni bližini KPSS.
Za pridobitev čim bolj natančnih, uporabnih podatkov smo izvajali različne tehnike plašenja in odganjanja. Osnovna metoda je bila izvajanje fizičnega odganjanja z občasnimi obhodi po kristalizacijskem področju.
Galebe je potrebno pričeti plašiti prej, preden se pojavi problem oporečnosti soli. V mesecih, ko je galebov največ,  se mora plašenje izvajati 24 ur. Najbolj primerna metoda  je metoda fizičnega plašenja z občasnimi obhodi čez dan in rednimi ponoči. Za izvajanje nočnega plašenja sta potrebni minimalno dve osebi. Izvajanje plašenja se mora prav tako izvajati podnevi z večjo intenzivnostjo v času, ko se sol ne pobira. Več podrobnosti je v poročilu naravovarstvenega nadzornika L. Kastelica  »Izvajanje različnih metod plašenja galebov, analiza in ugotovitve«.